Pridevniki

Vsi pridevniki imajo končnico -a, npr.

• bela – lep, lepa, lepo
• granda frato – veliki brat
• malgranda fratino – mala sestra

Skloni

V esperantu obstajata samo dva sklona, imenovalnik in tožilnik. Tožilnik se tvori s končnico -n. Uporablja se za označevanje predmeta prehodnega glagola (osebe ali stvari na katere delujemo tako, kot je opisano z glagolom).

• Kiun mi vidas? – Koga vidim?
• Mi vidas amikon – Vidim prijatelja.

Ne uporabljajte tožilnika z glagolom "biti" (esti).

Pridevniki se ujemajo s samostalnikom po številu in sklonu in dobijo enake končnice -j in -n.

• Vi estas bona amiko – Ti si dober prijatelj.
• Vi estas bonaj amikoj – Vi ste dobri prijatelji.
• Vi havas bonan amikon – Ti imaš dobrega prijatelja.
• Vi havas bonajn amikojn – Ti imaš dobre prijatelje.

Drugi naši skloni se v esperantu tvorijo s predlogi:

• Mi iras al vi. – Grem k tebi.
• Mi iras kun vi. – Grem s teboj.
• La teksto de la libro estas bona. – Tekst knjige je dober.

Spreganje glagolov

Nedoločnik glagola: se tvori s končnico -i

• labori – delati

Sedanji čas: -as

• mi laboras – jaz delam
• vi laboras – ti delaš / vi delate
• li/ŝi laboras – on/ona dela
• ni laboras – mi delamo
• ili laboras – oni delajo

Pretekli čas: -is

• mi laboris – delal sem
• vi laboris – delal si / delali ste
• li/ŝi laboris – delal je / delala je
• ni laboris – delali smo
• ili laboris – delali so / delale so

Prihodnji čas: -os

• mi laboros – delal bom
• vi laboros – delal boš / delali boste
• li/ŝi laboros – delal bo (on, ona)
• ni laboros – delali bomo
• ili laboros – delali bodo (oni)

Veznik ke

ima pomen slovenskega veznika "da" in z njim začnemo odvisni stavek.

Primeri:

• Vi vidas ke mi manĝas. – Vidiš, da jem.
• Li diras ke li iros. – On pravi, da bo šel.

Pazite na razliko v slovenščini med trdilnico "da" in veznikom "da". Prva se v esperanto prevaja z "jes", druga s "ke".

Predpona mal-

menja pomen besede v nasprotje.

• bona – dober
  • malbona – slab
  • granda – velik
  • malgranda – majhen
• bela - lep
  • malbela – grd

Predpona ge-

označuje oba spola skupaj:

• gefratoj – bratje in sestre, brat in sestra
• gepatroj – starši

Vljudnostni izrazi

• bonvolu – izvoli, izvolite
• dankon – hvala
• saluton – pozdrav "zdravo"

Besedni red

Običajni vrstni red besed v stavku je osebek-glagol-predmet. Toda uporaba tožilniške končnice -n omogoča spremembo vrstnega reda besed zaradi stilskih ali praktičnih vzrokov, podobno kot v slovenščini.

• Mi legas libron. – Čitam knjigo.
• Libron mi legas. – Knjigo čitam.

Kio, Kion ?

Naša vprašalnica "kaj" se prevaja v esperanto na dva načina.

Kio - "kaj", kot subjekt stavka:

• Kio estas tio? – Kaj je to?
• Kio estas sur la tablo? – Kaj je na mizi?

Kion - "kaj", kot objekt stavka:

• Kion vi faras? – Kaj delaš?
• Kion ŝi diris? – Kaj je ona rekla?

Če na mesto besede "kaj" v odgovoru pride beseda v akuzativu, se uporablja "kion".

Sestavljene besede

S sestavljanjem besed (korenov) se lahko ustvarijo besede novega pomena. Na koren besede se doda drug koren, a na koncu se doda slovnična pripona. Npr.:

• bon-ven-o - dobrodošlica
• trink-mon-o - napitnina

Če je takšno sestavljenko težko izgovoriti, lahko med dva korena vstavimo -o-. Npr.:

• lern-o-libr-o - učbenik